Kamnik

Obiščite srednjeveško mesto Kamnik

Odkrijte skrivnosti mestne zgodovine

Mesto Kamnik je v 15. stoletju obdajalo od 3 do 10 metrov visoko obzidje z jarkom, v mesto pa so vodila štiri vrata.

Kamnik

Kamnik, mesto v naročju Kamniško-Savinjskih Alp, velja za eno najlepših srednjeveških mest v Sloveniji. Takrat je bil cvetoče trgovsko mesto, kjer so imeli sedež andeški grofje z Bavarskega. Na čas, ko je bil Kamnik glavno mesto dežele Kranjske, nas spominja čudovita arhitekturna dediščina.

Mesto Kamnik se pisnih virih prvič omenja leta 1229, njegova gradova pa še prej. Posebnost mesta je izredno bogata frančiškanska knjižnica, kjer hranijo okrog 10.000 knjig in zvezkov natisnjenih pred koncem 18. stoletja. Za najlepšo ulico v mestu velja Šutna, ki jo krasijo značilni izveski in druga obrtna znamenja. Tukaj je namreč v zgodovini potekala živahna obrtna dejavnosti. Na Šutni najdemo mnogo zanimivosti, med drugim rojstno hišo Rudolfa Maistra, farno cerkev Marije Brezmadežne z ločenim gotskim zvonikom, Sadnikarjev muzej in rojstne hiše drugih znanih Kamničanov. Šutna se zaključi s Samčevim prehodom, kjer je bil do leta 1882 klanec.

Mali Grad

Na mestni vzpetini, imenovani tudi balkon mesta, je že v 11. stoletju stal grajski kompleks. Ohranila se je le dvonadstropna romanska kapela s kripto, ki je danes eden od glavnih simbolov mesta. Od tu se odpira čudovit pogled na mestno jedro in Kamniško-Savinjske Alpe.

Stari grad nad Kamnikom

Stari grad (nemško Oberstain) se prvič omenja leta 1207 in je tako med najstarejšimi gradovi na vzhodnem Gorenjskem. Zaradi odlične lege Starega gradu in ravno pravšnje višine je bila vidljivost in s tem nadzor srednjeveške trgovske poti, ki je vodila skozi mesto, odlična. Danes je to čudovita razgledna točka, kjer se ob lepem vremenu lahko uživa v panorami od Polhograjskega hribovja, Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp in do Tuhinjske doline. Razgled privablja še zlasti pohodnike in družine, saj vzpon ni težak in traja 30 minut.

Grad Zaprice

Na manjši vzpetini nad mestom stoji grad Zaprice. Tu so imele nekoč sedež pomembne plemiške družine, danes pa je tam sedež Medobčinskega muzeja Kamnik, katerega dislocirani enoti sta tudi Galerija Miha Maleš in muzej v rojstni hiši Rudolfa Maistra.

Več o Medobčinskem muzeju Kamnik

Frančiškani v Kamniku

Cerkev sv. Jakoba se v doslej znanih in ohranjenih zgodovinskih virih prvič omenja leta 1423. Takoj po naselitvi so začeli redovniki ob cerkvi graditi samostansko poslopje. V tistem času so meščani Kamnika v strahu pred napadom in ropanjem Turkov iz gotske cerkve sv. Primoža in Felicijana nad Kamnikom v mesto prenesli relikvije obeh svetnikov. Samostanska kapela Božjega groba je polna simbolike in je delo slovenskega arhitekta Jožefa Plečnika, ki je v zadnjih letih svojega življenja veliko ustvarjal v Kamniku in okolici. Pravi zaklad samostana je tudi samostanska knjižnica, ki hrani številne inkunabule, med katerimi je tudi Dalmatinov prevod Biblije, izdan leta 1584 v Wittenbergu. Knjižnica ne vsebuje zgolj versko literaturo, marveč med drugim tudi knjige s področja zgodovine medicine.

Samostan Mekinje

Uršulinski samostan, lokalni kulturni spomenik, stoji nad kamniškim predmestjem Mekinje. Samostan na tem mestu stoji že več kot 700 let, današnjo podobo pa je dobil pred približno 300 leti. Leta 2016 so sestre uršulinke samostan podarile Občini Kamnik, ki je pričela z njegovo revitalizacijo.

Več informacij o Samostanu Mekinje