Tuhinjska dolina s Termami Snovik

Odkrijte Tuhinjsko dolino in obiščite najvišje ležeče terme v Sloveniji, Terme Snovik, kjer se boste razvajali z zdravo vodo, bogato z mineralnimi snovmi

Z etnološko dediščino bogata Tuhinjska dolina

Že v rimskih časih je 25 km dolga Tuhinjska dolina predstavljala pomembno trgovsko pot, ki je povezovala Oglej in Dunaj. Ustvarili sta jo potoka Nevljica in Motnišnica, na dva dela pa jo deli prelaz Kozjak (658 m). Posejana je s številnimi majhnimi vasicami, ponaša pa se tudi z bogato etnološko dediščino ter številnimi ohranjenimi kozolci, kaščami in kmetijami.

Terme Snovik

V eni izmed stranskih dolin so nastale najvišje ležeče terme v Sloveniji, Terme Snovik. Termalna voda v njih je obogatena z magnezijem in kalcijem, kar blagodejno vpliva predvsem na kosti, kožo in prebavo. Pestro sprostitveno ponudbo dopolnjujejo različni programi, tečaji in dogodki, po okoliških hribih pa so urejene tudi tematske pešpoti. Privoščite si oddih v neokrnjeni naravi in prespite v apartmajskih hišicah, ki so kot prve v Sloveniji dobile evropski znak za okolje, EU Marjetico.

Preberi več

Cerkev Sv. Miklavža na Gori

Na razgledni vzpetini nad naseljem Šmartno v Tuhinju stoji cerkev sv. Miklavža na Gori, do katere vodi označena planinska pot, z začetkom bodisi v Termah Snovik ali pa v vasi Hruševka. Obnovljena cerkev z ločenim zvonikom, protiturškim obzidjem in staro mežnarijo navduši že na prvi pogled. Notranjost cerkve je poslikal Valentin J. Mentzinger, zanimiv je tudi lesen strop v baročnem stilu.

Špitalič

Leži v zgornji dolini Motnišnice, pod prelazom Kozjak, ki je nekoč ločeval Kranjsko in Štajersko, dokler se ni določila sedanja meja, nižje proti Vranskemu. Ime je dobil po srednjeveškem špitalu sv. Antona Puščavnika iz leta 1228, od katerega so danes ostale razvaline. Tekom zgodovine je graščina dala veliko skozi, vedno se je po katastrofah, ki so jo doletele, obnovila, po 2. svetovni vojni pa ne, zato danes nanjo spominja le spominska plošča na enem od zidov. Poleg nekdanje graščine je tudi cerkev, posvečena istemu zavetniku, ki je prvotno kot kapela služila hospicu, nato pa se je povečevala skozi čas. Tako cerkev kot tudi dvorec Špitalič je ovekovečil Valvasor v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske. Tudi Špitalič je ena izmed izhodiščnih točk na prostrano Menino planino.

Motnik

Naselje Motnik je bilo prvič omenjeno že v 12. stoletju, zaradi lege ob nekdanji kranjsko-štajerski meji pa se je razvil v trg. V parku pod lipami boste našli pranger – sramotilni steber, kamor so nekdaj privezovali goljufe in tatove, da so jih mimoidoči lahko zasmehovali. Na bližnjem hribu se nahajajo razvaline Motniškega gradu iz 13. stoletja, katerega prvi lastniki so bili gospodje Motniški, ki so bili slovenskega rodu. V Motniku boste našli tudi izjemno dobro ohranjen Vrbančev dvojni kozolec – toplar, ki je zaščiten kot objekt kulturne dediščine državnega pomena.

Križnikov pravljični festival

Je kraj, ki dejansko leži na Štajerskem, spada pa na Kranjsko, to naj bi bilo zato, ker je, kakor slišimo, Napoleon Bonaparte mejo prestavil s prelaza Kozjak na štajersko stran. Gre za zaščiteno trško naselje, ki ima enega najlepših trških jeder v Sloveniji, stisnjeno pa je pod razvalinami Motniškega gradu. Leta 1423 je Motniku podelil trške pravice avstrijski nadvojvoda Ernest Železni, ki je bil zadnji vojvoda, ustoličen na Gosposvetskem polju v takratnem slovenskem jeziku. Ernest Železni je bil oče svetorimskega cesarja Friderika III, ki je dal narediti ljubljanski grad, in ded cesarja Maksimilijana I. Skozenj poteka nekdaj glavna pot na Štajersko, danes pa je dolina prometno odmaknjena, zato ponuja predvsem mir in tišino; to je vedno bolj iskano, tako da nekoč zapostavljeni kraji svoj mir danes prodajajo kot eno svojih največjih prednosti. Motnik je rojstni kraj znanega slovenskega zbiralca slovstvene dediščine Gašperja Križnika. Pod njegovim imenom vsako leto v Motniku prirejajo Križnikov pravljični festival, ki je prvi pripovedovalski festival na Kamniškem in prvi, na katerem se pripovedujejo pravljice Gašperja Križnika. V kraju se tik ob glavni cesti nahaja gostilna Pri Flegarju, ki ponuja izvrstno domačo hrano po tradicionalnih receptih kamniške kulinarike, pripravljeno iz domačih in lokalnih sestavin.

Preberi več

Menina planina

Menina planina je predalpska kraška planota, ki je ime dobila po menihih iz benediktinskega samostana v Gornjem Gradu, ki so imeli tu svoje posesti. Menina Planina, ki je simbolno tudi meja med Kranjsko in Štajersko, nudi umirjen visokogorski svet. Pohod proti najvišjemu vrhu planote Vivodniku (1508 metrov), kjer stoji tudi razgledni stolp, je med najbolj priljubljenimi. V bližini stoji tudi planinski dom, v katerem se lahko pohodniki okrepčajo.