Letošnje leto je pomlad zares zgodnja – v zadnjih letih so žafrani na Veliki planini cveteli okoli prvomajskih praznikov zaradi počitnic in prostih dni pa se je obisk v prejšnjih letih lepo porazdelil med prostimi dnevi. Letos je bilo cvetenje najbolj bujno ravno na čudovit sončen, topel vikend. Cvetenje žafranov običajno traja približno 10-14 dni, kar pomeni, da bodo žafrani, predvidoma proti koncu prihodnjega tedna počasi odcveteli.
Žafrani sovpadejo s pričetkom turistične sezone, ker topli, daljši in sončni dnevi privabijo večje število obiskovalcev.
Velika Planina je priljubljena destinacija skozi vse leto. Obiskovalci prihajajo občudovat naravne lepote, obiskujejo številne pohodniške poti, pozimi se odpravijo na zimsko smuko, sankanje, krpljanje, turno smučanje in poleti obiščejo pastirsko naselje s tradicionalnimi pastirskimi kočami, kjer je možno v poletnih mesecih tudi okušati domače izdelke (sir, skuta, kislo mleko...). Letno obišče Veliko Planino z nihalko okoli 75.000 obiskovalcev, pri čemer je vrhunec obiska v poletnih mesecih, ko Veliko planino naselijo pastirji in njihove kravice. Velika planina je eno zadnjih še delujočih pastirskih naselij v evropskem visokogorju, pastirsko naselje pa je prava zakladnica kulturne dediščine. Zanimiva so pastirska oblačila, njihova prebivališča (bajte), duhovno življenje, bajke, pripovedke, orodja in izdelki. Vse to lahko obiskovalci planine odkrivajo, če se odpravijo po označeni informativni poti »Po stopinjah pastirjev«.
Žafrani privabljajo različne skupine ljudi, tako tuje kot domače obiskovalce, fotografe, ki iščejo popoln naravni motiv, družine, ki uživajo v lepotah narave, in seveda ljubitelje cvetja, ki občudujejo ta enkratni dogodek.
Glede zanimivosti o žafranih – Na Veliki planini cveti spomladanski žafran. In med vijoličnimi odtenki najdemo tudi redke bele žafrane, ki jim pravimo Nunka. Zanimivo je tudi to, da prvi žafrani pokukajo na plano že takoj, ko sneg pomladi prične kopneti, včasih tudi skozi snežene zaplate.
Na Veliki planini obiskovalce ozaveščamo, da spoštujejo naravo, odnesejo smeti s seboj v dolino, ne trgajo alpskega cvetja ter za pohodništvo uporabljajo izključno utrjene poti, ki so razpredene po celotnem območju Velike planine. Obiskovalci Velike planine večinoma spoštujejo naravo in kulturno dediščino Velike planine, a seveda se tudi najdejo izjeme. Želimo si, da bi vsi obiskovalci razumeli, kaj pomeni razvoj trajnostnega turizma in skupaj z nami sledili tem ciljem. Da bi ohranili planino in njeno naravno lepoto za prihodnje generacije, obiskovalce prosimo, da po planini hodijo le po utrjenih poteh in cvetoče pašnike opazujejo z urejenih poti, ki so prepredene po celotnem območju planine. Vsak korak izven poti lahko pusti trajne posledice na rastlinju in moti krhko ravnotežje tega ekosistema. Prav tako cvetja ne trgamo, smeti pa odnesimo s seboj v dolino.
Najbolj priljubljena pot do Velike planine je dostop z avtom po dolini Kamniške Bistrice, nato pa na planino z nihalko in novo šestsedežnico. Zanimiv je tudi obisk z druge strani, torej s parkirišč Rakove ravni in Ušivec. Obiskovalcem predlagamo, da se v planine odpravijo takrat, ko je drugih obiskovalcev najmanj, takrat je doživljanje planine najbolj pristno. Priporočamo, da naj se v planine odpravljajo zjutraj in z nihalko. Najmanj obiskovalcev je med tednom, največ pa ob vikendih, julija in avgusta.
Obiskovalce planina privablja celo leto. Predvsem je zanimiva in priljubljena zaradi tradicije pašništva in pastirskega naselja, ki je unikatno tovrstno naselje v Evropi, kjer pastirji koče naselijo od sredine junija do sredine septembra in pasejo svojo živino.
Taja Brinovec,
družba Velika planina d.o.o.
FOTO: Miro Hrkalović
