V petek, 15. 10., smo se predstavniki ZTŠK skupaj s svetniki Zavoda in z lokalnimi turističnimi ponudniki odpravili na strokovno ekskurzijo v Idrijo, ki velja za eno pomembnejših turističnih destinacij v Sloveniji. Poleg samega imena Unesco mesta pa nas združuje tudi članstvo v klubu zgodovinskih mest, kjer pripravljamo skupne nastope in se medsebojno tudi drugače povezujemo ter krepimo sodelovanje na trgu.

Program smo zastavili tako, da bi lahko kar najbolje spoznali destinacijo, obenem pa bi videli tudi ne toliko tipične znamenitosti, ki bi nam lahko služile kot navdih za ustvarjanje in uporabo številnih možnosti, ki nam jih na razpolago daje Kamnik.

Dobili smo se na prometno prehodnem Godoviču, kjer smo napravili postanek za kavo, od tod smo pot nadaljevali do Divjega jezera, kjer smo lahko občudovali ta biser neokrnjene narave.

Kot prvi primer dobre prakse smo si pogledali kopališče naravno Lajšt, ki predstavlja sotočje rek Idrijce in Belce, ugreznjeno med hribe. Poskrbljeno je za vse, dostop je enostaven, mogoč tudi z brezplačnim avtobusom, lakota se poteši v brunarici, v poletnem času kraj kliče po ohladitvi in postaja vedno bolj priljubljen tudi med širšo slovensko javnostjo.

Pot smo nadaljevali proti Idriji, kjer smo se ustavili blizu idrijske kamšti, edinega še ohranjenega črpalnega kolesa za rudniško vodo, ki pa si je nismo pogledali, temveč smo nadaljevali neposredno z ogledom mesta.

Kot zanimivost lahko izpostavimo tako imenovano dnevno sobo, javnosti odprt prostor, namenjen druženju in preživljanju prostega časa, v katerem je mogoče brezplačno organizirati prireditve za splošno javnost. V prihodnosti se tam načrtuje tudi podjetniški inkubator. Takšen prostor bi vsekakor koristno pripomogel k spodbujanju življenja v mestnem središču, ki ga sicer vse bolj zamenjujejo trgovinska središča na obdobjih.

Na sprehodu po mestu smo se ustavili tudi v turistični pisarni, kjer smo videli, kako imajo oni urejeno, pri čemer je bistvena razlika v tem, da imajo kot del pisarne tudi razstavo na temo UNESCO globalnega geoparka.

Dobra poslovna praksa, ki bi lahko služila predstavljanju bogate kamniške obrtne dediščine, je prva idrijska zasebna galerija, Ivanka Nikolaj, ki deluje tudi kot uokvirjevalnica. Nastala je kot poslovna ideja tekom krize, izkazala se je za uspešnico, saj ljudje vedno bolj posegajo po klasiki in kot darila spet kupujejo slike, poleg tega pa so zaželene tudi uokvirjene čipke, ki s tem dobivajo novo rabo.

Klasična postaja, ki smo jo opravili, je bil Antonijev rov, najstarejši ohranjen vhod v rudnik v Evropi, po katerem je mesto sicer tudi najbolj znano. Nekoliko dvignjen nad krajem kraljuje grad, ki ga niso uporabljali plemiči, temveč rudniška uprava, danes je tam Mestni muzej Idrija, ki je eden izmed upravljalcev tehnične dediščine na Idrijskem in Cerkljanskem.

Po poti do topilnice živega srebra, ki smo jo spoznali v njeni celoti, smo lahko občudovali ohranjeno stavbno dediščino, rudarske bloke, in tudi posamezne hiše, pri čemer gre za živo dediščino, saj se oboje še vedno uporablja za namene bivanja.

V muzeju smo si pogledali postopek pridobivanja živega srebra še nekoliko bolj od blizu, videli smo, kako je ruda prihajala, kako se je drobila, talila in potem tudi spravljala ter izvažala. Predstavljena nam je bila široka raba te vsestranske kovine, ki se je začela šele počasi umikati sodobnejšim alternativam. Ker v Idriji radi skrbijo za svojo telesno pripravljenost, so nas prijazno povabili čisto na vrh topilnice, od koder se nam je ponudil krasen razgled na mesto, obsijano v popoldanskem soncu tistega jesenskega dne.

Celodnevno pohajkovanje nas je utrudilo in postali smo lačni, tako da smo proti koncu dneva zavili še v Hotel Jožef, kjer so nam v okviru blagovne znamke Idrija izbrano postregli smukavc, tj. enolončnico, in žlikrofe, ki jih vsi poznamo. Tako smo lahko okušali idrijsko tradicijo, sestavljeno iz lokalno pridobljenih sestavim, narejeno z lokalnim znanjem.

Druženje s ponudniki nam je omogočilo spoznavanje, primerjavo destinacij, analizo stanja, kar smo opravili v prijetnem in sproščenem vzdušju, za kar so nam deležniki hvaležni. Prizadevali si bomo za to, da bo Kamnik postal še bolj poznana destinacija, ki bo s svojo odličnostjo privabila še več ljudi, kar bo na koncu koristilo vsem nam.

Foto: Zavod za turizem Idrija ter Zavod za turizem in šport Kamnik

Andrej Sitar
ZTŠ Kamnik