Minuli teden je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik na pobudo Matjaža Šerkezija, gorskega reševalca ter strokovnega sodelavca Planinske zveze Slovenije in Marka Petka, predsednika Planinskega društva Kamnik organiziral strokovno predavanje za nadgradnjo preventivnega projekta Varneje v gore Planinske zveze Slovenije. V želji, da tudi turistični delavci pripomoremo k večji varnosti ljudi v hribih in gorah, so bili na predavanje vabljeni turistični delavci, predvsem turistični informatorji in turistični vodniki, ki prvi turistom podajajo direktne informacije o obisku slovenskih gora. To je prvo tovrstno povezovanje med strokovno usposobljenimi predstavniki PZS in lokalnega planinskega društva PD Kamnik, ki kot primer dobre prakse ozavešča ključne delavce v turizmu o pomembnih informacijah za turiste, ki se želijo naužiti lepot kamniških in slovenskih gora. Na tak način se lahko prepreči marsikatera nesmiselna manjša in tudi večja nesreča, ki ji lahko botrujejo pomanjkljive informacije o varnosti v gorah, primerni opremi, obutvi in oblačilom ter ustrezni fizični usposobljenosti za različne kategorije zahtevnosti podvigov v gorah.

 

Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS ter gorski reševalec je predstavil statistike reševanja v zadnjih petih letih in najpogostejše napake obiskovalcev gora ter v praksi pokazal opremo, ki planincu oziroma turistu omogoča varen obisk gora. Poudaril je, da je za varnejši obisk gora potrebno načrtovanje vzpona in sestopa na in z gore, ustrezna oprema, ki je prilagojena letnemu času s katero znamo rokovati. Ostale koristne informacije lahko pridobi na spletnih straneh PZS, GRZS in ZGVS preden se poda v gore.

Poleg rekordnih statistik, ki kažejo vedno večje zanimanje za obisk slovenskih gora, žal po statistiki Gorske reševalne zveze Slovenije iz leta v leto raste tudi število gorskih nesreč.

Vsi deležniki v turizmu in vsi planinci se moramo zavedati da se  #ProstovoljniProfiji, kot sebe imenujejo gorski reševalci, usposabljajo na vajah in intervencijah na ravni profesionalcev, vendar v sistemu civilne zaščite delujejo kot prostovoljci in mnogokrat ogrožajo  svojo varnost in življenje zaradi (pogosto) nespametnih turistov, ki bodisi precenijo svoje fizične sposobnosti za vzpon na kak vrh, ali pa se ne informirajo kakšna je ustrezna obutev in obleka ter planinska oprema tako za lažje kot za zahtevnejše podvige.

Ker je največ nesreč v gorah posledica zdrsa (na kar vpliva več že naštetih dejavnikov in okoliščin) ter zaradi nepoznavanja terena, turistični informatorji v prvi vrsti turistom lahko priporočijo gorske vodnike ali vodnike Planinske zveze Slovenije, ki so v gorah pametna izbira za varnejše premagovanje sten, planinskih poti in nenazadnje izjemno spremenljivega vremena v hribih.

Kar 38,21 % vseh ponesrečencev v gorah je turistov in še vedno pride do največ nesreč ravno pri planinarjenju po planinskih poteh (ne pri alpinizmu), zato je povezovanje strokovnjakov iz vrst Planinske zveze Slovenije, lokalnih plezalnih društev, gorskih vodnikov … s turističnimi informatorji in delavci v turizmu nujna in logična poteza.

V nadaljevanju je Marko Petek, predsednik Planinskega društva Kamnik, poudaril, da je pomembna vloga pri varnosti v gorah ravno v prispevku turističnih organizacij. Govorimo predvsem o turističnih informatorjev, ki imajo prvi stik s turisti. Delavci na informacijskih točk morajo biti usposobljeni do te mere, da v lokalnem okolju poznajo kataster slovenskih planinskih poti in njihovo zahtevnost, da znajo poiskati verodostojne informacije (pasti družabnih omrežij) in da znajo presoditi kdaj gost potrebuje vodnika in kdaj ne. Poznati morajo tudi kvalifikacijo vodnikov. Le s skupnimi delom bomo vsi deležniki dosegli, da bo v kamniških in slovenskih gorah manj nesreč.

Petek je opozoril, da bivaki niso in ne smejo postati brezplačna prenočišča za vedno številčnejše turiste, temveč so bivaki nujno zatočišče planincem, ki jih je ujelo slabo vreme ali druga neprilika. Strokovnjaki za gore opažajo, da je v zadnjem obdobju zaznati večje zanimanje za obisk bivakov zaradi zanimive arhitekture novodobnih bivakov. Na prvi pogled zelo všečni in atraktivni bivaki so v resnici v večini zelo nepraktični in ne služijo svojemu prvotnemu namenu kot zavetišče planincem. Prav bi bilo, da turistični informatorji usmerjajo turiste, ki obiskujejo, v koče, ki imajo poskrbljeno za vse kar pohodnik potrebuje. Gledano iz ekološkega vidika imajo urejene sanitarije, odvoz smeti. Oskrbniki poskrbijo za topel obrok in toplo posteljo. Imajo povezavo z dolino v primeru nesreče ali spremembe poti. Kočo vzrdžuje lokalno društvo, ki plačuje tudi davke in turistično takso državi in tako prispeva k razvoju turizma. Za vse to na bivaku ni poskrbljeno saj nikoli ni imelo te funkcije.  

Marko Petek je v zaključku predstavil preventivna gradiva in vlogo Planinske zveze Slovenije v sodelovanju s planinskimi društvi in Gorsko reševalno zvezo Slovenije za varnejši obisk gora.

Izpostavil je tri pomembne povezave do ključnih informacij, ki vsakemu planincu lahko nudijo potrebne informacije pri načrtovanju svoje odprave v hribe in sicer: Planinska zveza Slovenije - www.pzs.si, Gorska reševalna zveza Slovenije - www.grzs.si, in Zveza gorskih vodnikov Slovenije - www.zgvs.si.