Krizni načrt za turizem v Kamniku na kratko zajema in opredeljuje naslednje ključne točke:

Dinamično okolje destinacije zahteva njeno pripravljenost na nepredvidljive razmere, ki lahko povzročijo raznovrstne krize. V prvi vrsti je pomembno, da destinacija v vseh okoliščinah stremi k varnosti tako prebivalcev, kakor tudi obiskovalcev, zaradi česar je nujna priprava na potencialne krizne okoliščine, ki imajo lahko negativen vpliv tudi na razvoj turističnega gospodarstva. V kriznem načrtu za turizem na destinaciji Kamnik smo kot nosilca kriznega upravljanja in komuniciranja navedli Zavod za turizem in šport Kamnik. Nosilec bo tekom procesa sodeloval z vsemi ključnimi deležniki, zlasti Občino Kamnik in pristojnimi službami, turističnimi ponudniki ter mediji. V kriznem načrtu je je na splošno opredeljena kriza, krizno upravljanja in krizno komuniciranje. Sestavni del kriznega načrta je še opredelitev ciljnih javnosti glede na morebitno krizno okoliščino, predstavitev nalog kriznega tima ter medijska adrema z zbranimi kontakti lokalnih in regionalnih medijev, ki omogoča lažji pregled ter pripomore k hitremu obveščanju javnosti. Zavedamo se, da je potrebno nenehno prilagajanje spremembam iz okolja, zaradi česar se bo dokument v prihodnosti nadgrajeval.

 

CELOTEN DOKUMENT SI LAHKO OGLEDATE SPODAJ:

 

KRIZNI NAČRT ZA TURIZEM DESTINACIJE KAMNIK

Kamnik, september 2022                                            

Avtor: Zavod za turizem in šport Kamnik

UVOD

Dinamično okolje destinacije zahteva njeno pripravljenost na nepredvidljive razmere, ki lahko povzročijo raznovrstne krize. V prvi vrsti je pomembno, da destinacija v vseh okoliščinah stremi k varnosti tako prebivalcev, kakor tudi obiskovalcev, zaradi česar je nujna priprava na potencialne krizne okoliščine, ki imajo lahko negativen vpliv tudi na razvoj turističnega gospodarstva. V kriznem načrtu za turizem na destinaciji Kamnik smo kot nosilca kriznega upravljanja in komuniciranja navedli Zavod za turizem in šport Kamnik. Nosilec bo tekom procesa sodeloval z vsemi ključnimi deležniki, zlasti Občino Kamnik in pristojnimi službami, turističnimi ponudniki ter mediji. V kriznem načrtu je je na splošno opredeljena kriza, krizno upravljanja in krizno komuniciranje. Sestavni del kriznega načrta je še opredelitev ciljnih javnosti glede na morebitno krizno okoliščino, predstavitev nalog kriznega tima ter medijska adrema z zbranimi kontakti lokalnih in regionalnih medijev, ki omogoča lažji pregled ter pripomore k hitremu obveščanju javnosti. Zavedamo se, da je potrebno nenehno prilagajanje spremembam iz okolja, zaradi česar se bo dokument v prihodnosti nadgrajeval.

 

OPREDELITEV KRIZE

Kriza kot pojav je sestavni del družbenega dogajanja in kot tako jo je treba jemati kar najbolj resno, saj lahko v nasprotnem primeru znotraj družbe ali organizacije pusti težko popravljive posledice. V vsakdanjem življenju besedo kriza ljudje v veliki večini primerov povezujejo z negativnim dogodkom, situacijo, ki prinaša negativne posledice, vendar pa ni nujno, da kriza organizaciji prinaša zgolj težave, ampak jo lahko izkoristi kot priložnost. Za krizo je značilna še negotovost, saj lahko ima kriza vsakršen izid in pomeni časovni pritisk, kar pomeni, da se morajo managerji v krizah še posebej hitro odločati. Nemalokrat kriza ogroža tudi varnost in življenje ljudi udeleženih v kriznem dogodku.” Vsaka kriza ima nekatere sebi lastne značilnosti, kljub vsemu pa so vsem skupne določene poteze, kot npr.:

 • Ogroženost temeljnih vrednot (ozemeljska celovitost, pravna država, spoštovanje človekovih pravic, zagotavljanje varnosti državljanov itd.);

• izrazita časovna omejenost odločanja v situacijah, ki so presenetile organe upravljanja;

 • negotovost razmer (te se hitro spreminjajo, vzroki za nastanek so lahko različni, tako notranji kot zunanji);

 • zavedanje, da ima vsaka odločitev posledice, zaradi tega napake skoraj niso dovoljene;

 • omejena možnost uporabe preteklih informacij in sredstev;

 • omejena razpoložljivost obstoječih informacijskih virov, potrebnih za odločanje;

 • nenehna možnost sprememb in značilnosti krizne situacije;

 • konkretnejši notranji in zunanji nadzor nad odločitvami;

 • možnost oviranja odgovornih za krizo;

 • velika psihična obremenitev odgovornih pri reševanju krizne situacije (Malešič, 2003, str. 8).

Potrebno se je zavedati, da nobena organizacija ni odporna proti posledicam krize, pomembno pa je, da se načrtno sprejmejo vsi ukrepi, s katerimi se zmanjša negativen vpliv na poslovanje organizacije. Pri tem je nujno sodelovanje na različnih ravneh.

 

IDENTIFIKACIJA MOŽNIH KRIZ V TURIZMU V OBČINI KAMNIK

Kot prvi korak pri pripravi kriznega načrta smo izvedli identificiranje možnih kriz v občini Kamnik. Določili smo različne krize, ki smo jih nato združili v štiri kategorije.

To so:

• naravne krize;

• zdravstvene krize;

• politične krize, družbene in gospodarske krize;

• tehnološke krize.

Naravne krize

Naravne krize nastanejo zaradi nesreč oziroma katastrof iz okolja, na katere običajno ne moremo vplivati (lahko pa nastanejo tudi namerno, kot na primer podtaknjen požar). Naravne krize se lahko pojavijo v razmeroma kratkem času (potres) ali pa so posledica dolgotrajnih procesov (na primer suše zaradi podnebnih sprememb). Ivanuša in sodelavci (2014, str. 302) so ugotovili, da so intervjuvanci v raziskavi kot vire tveganj in ogrožanj v turizmu izpostavili tudi naravne katastrofe, ki so se po pogostosti uvrstile na drugo mesto, skupaj s krajami in terorističnimi napadi.

Za območje občine Kamnik smo identificirali naslednje naravne krize:

• požar,

• potres,

• poplava,

• plazovi in podori,

• nevihte in neurja,

• suša.

 

Zdravstvene krize

Za posameznika je eden izmed pomembnejših pogojev pri turističnem udejstvovanju tudi primerno zdravje. Če na potovanju pride do bolezni ali ogrožanja zdravja, je to primer krize, ki lahko vpliva na trajanje turističnega obiska ali sploh na pojav turističnega povpraševanja.

Kot ugotavljajo Ivanuša in sodelavci (2014, str. 302), so prav zdravstveni dejavniki tveganj in ogrožanj najbolj pogost dejavnik tveganja in ogrožanja varnosti v mednarodnem turizmu po mnenju intervjuvancev njihove raziskave. Zdravstvene nevarnosti, zaradi katerih lahko pride do krize, so predvsem nalezljive narave. V primeru posameznega turističnega ponudnika lahko pride še do zastrupitve s hrano, vodo ter zaradi pikov žuželk in plazilcev, različnih poškodb, določenih posameznih zdravstvenih težav ter številnih drugih nesreč oziroma kriz na destinaciji, ki lahko posledično izzovejo tudi zdravstveno krizo. Turistična podjetja in organizacije na destinaciji morajo zagotavljati varnost in zdravje turistov in zaposlenih ter zato biti pripravljeni na reakcijo ob izbruhu morebitne zdravstvene krize. V ta namen morajo imeti v naprej pripravljene procese in pravila, ki se jih morajo zaposleni držati, da do (zdravstvene) krize ne pride, ter točna navodila, kaj storiti, če do krize pride (Apec International Centre for Sustainable Tourism, 2006, str. 18).

Za območje občine Kamnik smo identificirali možen pojav naslednjih zdravstvenih kriz:

• izbruh nalezljivih bolezni, epidemije in pandemije;

• zastrupitve;

• poškodbe;

• invazija zdravju nevarnih živali.

 

Politične, družbene in gospodarske krize

Politična stabilnost in varnost sta predpogoja za turizem; tudi zgolj grožnja dogodkov, kot so družbeni nemiri, politična nestabilnost ali terorizem, lahko povzroči, da turisti ponovno premislijo o svoji odločitvi za obisk destinacije. Politične negotovosti v državah pomembno vplivajo na zaznajo privlačnost destinacije in povzročajo odpovedi zlasti tujih turističnih rezervacij. Politične krize so v 20. in 21. stoletju zelo aktualne, trenutne nepredvidljive okoliščine pandemije in z njimi povezana dodatna tveganja pa porajajo skrbi tudi v prihodnje. Ivanuša in sodelavci (2014, str. 300) ugotavljajo, da so predvsem teroristični napadi zelo pogost dejavnik tveganj in ogrožanja varnosti v mednarodnem turizmu, sledijo jim družbeni nemiri oziroma demonstracije ter nestabilne politične razmere. Četudi je Slovenija prepoznana kot politično stabilna in izrazito varna država (Institute for Economics & Peace, 2020) v načrtovanju upravljanja kriznih situacij v turizmu ne moremo mimo potencialnih političnih nemirov, gospodarskih nestabilnosti in širših družbenih kriz tako doma kot v bližnjih državah v regiji, ki lahko vsaj začasno prizadenejo tudi turizem na destinaciji Kamnik. Vpliv politične nestabilnosti na turistični sektor destinacije je takojšen in potencialno dolgotrajen. V nekaterih okoliščinah lahko nestabilnost v eni državi vpliva na turistični sektor sosednjih držav. Politični nemiri povzročajo manjše povpraševanje turistov; posledično se zasebne investicije zmanjšujejo, saj vlagatelji izgubijo zaupanje v trge; obenem se nižajo tudi javne naložbe, ker varnostna vprašanja spodbudijo nove prioritete, s tem pa tudi prerazporejanje sredstev. To vse skupaj vodi k zmanjšani pripravljenosti turistične destinacije in njenemu nadaljnjemu upadu privlačnosti.

Nekatera politična tveganja in druge krize v družbi, ki smo jih identificirali kot potencialne v občini Kamnik so:

 • vojne;

 • begunska in/ali migrantska kriza;

 • demonstracije;

 • stavke (turističnih) delavcev;

 • pomanjkanje ustreznega (turističnega) kadra.

 

Tehnološke krize

V vsakdanjem življenju in tudi kot turisti smo odvisni od naravnih virov, prav tako pa tudi od tehnologije in infrastrukture, ki nas obdaja. Na podlagi Apec International Centre for Sustainable Tourism (2006, str. 19) pod tehnološke krize umeščamo:

• ekološke nesreče,

• krize v transportu,

• krize v infrastrukturi in

• okvare raznih tehničnih sistemov na industrijskem področju.

 

KRIZNO UPRAVLJANJE IN VODENJE

Krizno upravljanje in vodenje sta predpogoja za uspešno delovanje praktično vsake organizacije, ki se prej ali slej sreča s krizo. Na podlagi dobro postavljenega sistema kriznega upravljanja in vodenja lahko organizacija poskrbi predvsem za preprečitev kriznega stanja, če pa se to zgodi, se zmanjšajo morebitne posledice in zato se poslovanje organizacije hitreje vrne v normalne okvire. Eden izmed ključnih dejavnikov uspešnega kriznega upravljanja in vodenja je tudi strokovno podkovan krizni menedžment, katerega vloga je uspešno vodenje vseh procesov, ki organizacijo razmeroma varno pripeljejo skozi krizo.

Krizno upravljanje in vodenje sestoji iz naslednjih faz:

- Faze preprečevanja (tu se oblikujejo osnovni koraki za preprečitev krize);

- priprave (ta faza vključuje oblikovanje načrta kriznega upravljanja in vodenja, osredotoča se na ugotavljanje ranljivosti v krizi, na urjenje krizne skupine, ustvarjanje kriznega portfelja ter prečiščevanje kriznega komunikacijskega sistema);

- izvedbene faze (sem spada aktivna priprava na krizo);

- učenja (skozi to fazo organizacija dobi oceno lastne izvedbe simulirane ali realne krize).

Preprečevanje velja za najboljši način upravljanja s krizo. Vsake krize pa se ne da preprečiti zaradi česar je pomembno, da jo organizacija dovolj zgodaj zazna. Ena izmed pomembnejših dejavnosti je zbiranje informacij, ki bi bile pomembne za prepoznavanje morebitnih groženj, da se lahko ob morebitni krizni okoliščini organizacija kar najhitreje odzove.

 

KRIZNO KOMUNICIRANJE

Kot glavno vlogo kriznega komuniciranja lahko izpostavimo načrtovanje, izvajanje, vrednotenje komunikacijskih aktivnosti z zainteresirano javnostjo, predvsem pred krizo. Prav tovrstno načrtovanje lahko, če že ne prepreči nastanek krizne situacije, vsaj ublaži njene posledice. Poleg tega je pomemben hiter odziv, saj tako organizacija daje vtis, da ničesar ne skriva in ima nadzor nad nastalim položajem. Strokovnjaki pojem kriznega komuniciranja opredeljujejo kot posebno področje odnosov z javnostmi, ki zajema predvidevanje potencialnih kriznih dogodkov, pripravo nanje, reševanje kriz in komuniciranje s prizadetimi in drugimi ključnimi javnostmi organizacije ter ocenjevanje ukrepov po krizi. Pri tem se opozarja tudi na nujnost načrtovanja kriznega komuniciranja, saj je subjekt v krizi postavljen v središče pozornosti množičnih medijev in javnosti. Proces načrtovanja mora vsebovati predvidevanje in prepoznavanje potencialnih kriznih razmer, oblikovanje krizne komunikacijske skupine (kriznega tima), prepoznavanje vpletenih javnosti v kriznem položaju, oblikovanje komunikacijske strategije in taktike, določitev in usposabljanje uradnega govorca ter pripravo kriznega komunikacijskega centra. Potrebno je torej hitro reagirati, podati informacije v najkrajšem času po dogodku, pri čemer se izpostavi zgolj dejstva, brez izmišljenih podatkov. V primeru, da je govorcev več, morajo biti njihova sporočila usklajena. Priporočljivo je predvidevati najslabši scenarij, saj je tako manj možnosti za neugodna presenečenja. Ažuriran krizni načrt predstavlja vodilo in pomoč, s pomočjo katerega bomo lažje prebrodili krizo z manj škode. Vsako krizo evalviramo, saj je to priložnost da se učimo na napakah ter se v prihodnje lahko bolje pripravimo ali jo celo preprečimo.

 

SESTAVA KRIZNEGA TIMA

Z namenom lažjega obvladovanja kriznih situacij bomo oblikovali krizni tim, sestavljen iz zaposlenih iz različnih sektorjev na destinaciji odvisno od vrste krize ki nas bo ogrožala. Naloge posameznih članov tima se bodo določile na prve kriznem sestanku, pomembno je da so v timu kredibilni ljudje katerim bo javnost zaupala.

 

MEDIJSKA ADREMA

Mediji imajo v krizni okoliščini pomembno vlogo, saj predstavljajo ključen stik kriznega tima z zunanjimi javnostmi. V medijski adremi so zbrani kontakti lokalnih in regionalnih medijev s katerimi kot Lokalna turistična organizacija sodelujemo. Adrema služi hitremu odzivu na krizno situacijo in se bo skozi leta posodabljala v skladu s celotni kriznim načrtom.

 

MEDIJ

REDAKCIJA

IME IN PRIIMEK

KONTAKT

Kamnik info

Uredništvo Kamnik.info

Iztok Čebašek

Urednistvo@kamnik.info

041/923 922

Modre novice

IR Image d.o.o.

Mateja Štrajhar

info@ir-image.si

01/8396 400

Kamničanka

Gorenjski glas d.o.o.

Mateja Žvižaj

mateja.zvizaj@g-glas.si

041 962 143

Domžalec.si

ULMI, marketinške storitve, Miha Ulčar, s.p.

Petra Petravič

petra.petravic@domzalec.si

040 242 896

 

 

IDENTIFIKACIJA VPLETENIH ORGANIZACIJ V KRIZNE SITUACIJE

Krizno upravljanje temelji na sodelovanju različnih akterjev, zato v nadaljevanju predstavljamo kratek opis vseh organizacij, ki so vpletene v preprečevanje krize ali krizno reagiranje. To so vse organizacije javnega, zasebnega in nevladnega sektorja, ki sodelujejo pri preprečevanju, reševanju in odpravi posledic kriznih situacij. V tem poglavju se nahaja tudi aktualen seznam kontaktov teh organizacij za nujno ukrepanje.

 

Občina ter javne službe in zavodi na področju turizma

Ko pride do krize na področju turizma, se morajo zagotovo aktivirati organizacije, ki so povezane s turizmom. To so na ravni lokalne uprave predvsem občina, lokalni zavod za turizem ter destinacijska organizacija (DMMO), sodelujejo pa lahko tudi druge s turizmom povezane javne organizacije (na primer izobraževalne ustanove s področja turizma). Prav tako je pomembno sodelovanje z veleposlaništvi, konzulati in predstavniki tujih držav v Sloveniji (v primeru, da so v krizi vpleteni tuji turisti).

V občini Kamnik smo identificirali naslednje deležnike kot javne službe in zavode na področju turizma:

• Občina Kamnik

• Zavod za turizem in šport Kamnik

• ostali zavodi na področju turizma

• Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra  

V nadaljevanju smo oblikovali aktualen seznam kontaktov javnih služb in zavodov na področju turizma, kot je prikazan v tabeli ki sledi.

 

Tabela: Seznam kontaktov javnih služb in zavodov na področju turizma

 

ORGANIZACIJA

ODGOVORNA OSEBA

NASLOV

TELEFON

E-POŠTA

Občina Kamnik

Matej Slapar, župan

Glavni trg 24, Kamnik

040 626 116

zupan@kamnik.si

ZTŠ Kamnik

Vodstveno osebje in Nina Irt, PR

Glavni trg 2, Kamnik

01 831 82 50

info@visitkamnik.com

Športno kulturno turistično društvo Špitalič

Igor Železnik

Špitalič 32a, Motnik

041 841 485

Sktd.spitalic@gmail.com

Športno, turistično društvo Brezje

Marjan Osolnik

Brezje nad Kamnikom 10A, Stahovica

041 615 485

Marjan.osolnik@sam.si

Turistično društvo Gora Sveti Miklavž

Korošec Jože

Šmartno v Tuhinju 27, Laze v Tuhinju

041 223 631

 

Korosec.maja@gmail.com

 

Turistično društvo Kamniška Bistrica

Žagar Maja

Kamniška Bistrica 3, Stahovica

070 818 400

kamniskab@gmail.com

Turistično društvo Kamnk

Grega Ugovšek

Zgornje Palovče 5, Kamnik

051 336 516

tdkamnk@gmail.com

 

 

Turistično društvo Tuhinjska dolina

Ivan Hribar

Snovik 7, Laze v Tuhinju

041 633 779

info@td-tuhinjskadolina.si

Turistično društvo Volčji Potok-Rudnik

Simon Kladnik

Volčji Potok34, Radomlje

041 284 822

Kladnik.simon@siol.net

Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra

Branislav Rauter

Novi trg 41a, Kamnik

01 830 32 14

Brane.rauter@gssrm.si

 

 

Turistično društvo Motnik

Marjan Semprimožnik

Motnik 33, Motnik

041 411 933

Marjan.semprimoznik@siol.net

 

Javne službe in zavodi za zaščito, reševanje in pomoč

Temelj dobrega odziva in reševanja kriz so vsekakor aktivnosti, ki jih izvajajo organizacije za zaščito, reševanje in pomoč. Koordinacijo aktivnosti navadno prevzame Civilna zaščita, ki sodi pod Upravo RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo RS. Poleg koordinacije Civilna zaščita zagotavlja tudi posebej usposobljene ekipe in opremo za odzivanje na posamezne vrste kriz. Del sistema so tudi gasilci, ki s svojimi ekipami ter opremo pomagajo pri požarih in drugih nesrečah. Za varnost in red skrbijo enote policije, ki so dejavni na področjih zaščite in varnosti oseb ter premoženja, preprečevanja kriminalnih dejavnosti, urejanja premikajočega in mirujočega prometa. Pri teh nalogah lahko sodelujejo tudi enote vojske, ki pa ima tudi razne inženirske enote (za reševanje na primer industrijskih nesreč) ter zdravstvene enote. Prav tako pa nujno medicinsko pomoč nudijo ekipe zdravstvenih domov ter bolnišnic kot del javne zdravstvene službe. Ko pride do kriz, ki vplivajo na dobrobit človeka, pa podporo nudijo humanitarne organizacije (Rdeči križ, Karitas …), ki poleg materialne ter psihosocialne pomoči, organizirajo tudi ekipe nudenja prve pomoči, evakuacije in podobno.

V občini Kamnik smo identificirali naslednje deležnike kot javne službe in zavode za zaščito, reševanje in pomoč:

• Civilna zaščita občine Kamnik

• Gasilska zveza Kamnik

• Policijska postaja Kamnik

• Gorsko reševalna služba Kamnik

• Zdravstveni dom Kamnik

• Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Kamnik

• Župnijska Karitas Kamnik

V nadaljevanju smo oblikovali aktualen seznam kontaktov javnih služb in zavodov za zaščito, reševanje in pomoč, kot je prikazan v spodnji tabeli.

 

Tabela : Seznam kontaktov javnih služb in zavodov za zaščito, reševanje in pomoč

 

ORGANIZACIJA

ODGOVORNA OSEBA

NASLOV

TELEFON

E-MAIL

Civilna zaščita Kamnik

Matjaž Srša

Glavni trg 24, Kamnik

01 831 81 94

Civilna.zascita@kamnik.si

Gasilska zveza Kamnik

Tomaž Zabavnik, predsednik

Livarska ulica 1,  Kamnik

030 455 126

info@gz-kamnik.si

Policijska postaja Kamnik

Damir Jukan

Tomšičeva ulica 4, Kamnik

01 830 31 80

Pp_kamnik.pulj@policija.si

Gorsko reševalna služba Kamnik

Srečo Podbevšek

Fužine 74, Kamnik

041 678 802

info@grs-kamnik.si

Zdravstveni dom Kamnik

Sašo Rebolj

Novi trg 26, Kamnik

01 831 86 90

uprava@zdkamnik.si

Župnijski Karitas Kamnik

Demšar Luka

Raspov prehod 1, Kamnik

041 865 002

 

RK Slovenije-Območno združenje Kamnik

Marko Rifel

Ljubljanska cesta 1, Kamnik

01 831 16 97

Kamnik.ozrk@ozrks.si

 

 

Splošne gospodarske organizacije

Posamezne krize vplivajo na različne vidike vsakodnevnega življenja. Zato je smiselno pri upravljanju s krizo sodelovati tudi z organizacijami, ki upravljajo določeno infrastrukturo ali so specializirani za določene naloge.

V občini Kamnik smo identificirali naslednje deležnike kot splošne gospodarske organizacije, ki so vplete v krizni menedžment na področju turizma:

• KPK Kamnik d.d.;

• Arriva Slovenija

• Slovenske železnice d.d.

• Veterina Kamnik

• Javno Podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o.

 V nadaljevanju smo oblikovali aktualen seznam kontaktov splošnih gospodarskih organizacij, kot je prikazan v tabeli ki sledi.

 

Tabela : Seznam kontaktov splošnih gospodarskih organizacij

ORGANIZACIJA

ODGOVORNA OSEBA

NASLOV

TELEFON

E-MAIL

KPK Kamnik d.o.o.

Anča Cvirn, direktorica

Cankarjeva cesta 11, Kamnik

01 839 17 31

info@kpk-kamnik.si

Arriva d.o.o., PE Kamnik

Boštjan Jordan

Maistrova ulica 18, Kamnik

01 830 94 14

bostjan.jordan@arriva.si

Slovenske železnice d.d.

Darja Kocjan, direktorica

Kolodvorska 11, Ljubljana

01 291 21 00

info@slo-zeleznice.si

Veterina Kamnik d.o.o.

Rok Špruk, direktor

Perovo 20, Kamnik

01 830 95 77

info@veterina-kamnik.si

Javno Podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o.

Marjetka Stražar, direktorica

Študljanska 91, Domžale

041 723 770

strazar@ccn-domzale.si

 

Turistični ponudniki

Glede na to, kje se kriza v turizmu zgodi, je nujno sodelovati tudi s turističnimi ponudniki, saj se prav tam turisti največ zadržujejo. Kar pomeni, da bo tam največja gostota turistov, ki jih bo potrebno obvestiti, oskrbeti ali evakuirati. Hkrati pa so ti ponudniki (turističnih znamenitosti, nastanitev, hrane in pijače) tisti, ki bodo morali sodelovati v obnovi turistične dejavnosti po koncu krize.

V občini Kamnik smo identificirali naslednje deležnike kot turistične ponudnike, ki so vpleteni v krizni menedžment na področju turizma:

• Terme Snovik – Kamnik d.o.o.

• Velika planina d.o.o.

• Slovenia Eco Resort

• Arboretum Volčji Potok

• ostali turistični ponudniki (gostinstvo, namestitve, znamenitosti)

V nadaljevanju smo oblikovali aktualen seznam kontaktov večjih turističnih ponudnikov, kot je prikazan v tabeli.

 

Tabela: Seznam kontaktov večjih turističnih ponudnikov

ORGANIZACIJA

ODGOVORNA OSEBA

NASLOV

TELEFON

E-MAIL

Terme Snovik d.o.o.

Katarina Hribar

Snovik 7, Laze v Tuhinju

031 386 552

Katarina.hribar@terme-snovik.si

Velika planina d.o.o.

Tomaž Štefe

Kamniška Bistrica 2, Stahovica

040 251 771

info@velikaplanina.si

Slovenia Eco Resort

Matjaž Zorman

Godič 44b, Stahovica

041 612 284

Matjaz.zorman@siol.net

Arboretum Volčji Potok

Aleš Ocepek

Volčji Potok 3, Radomlje

01 831 23 45

Ales.ocepek@arboretum.si

Javni zavod za kulturi Kamnik-samostan Mekinje

Irena Gajšek

Polčeva pot 10, Mekinje, Kamnik

030 990 003

Irena.gajsek@samostanmekinje.si

 

 

SPLOŠNE AKTIVNOSTI V PRIMERU KRIZ V TURIZMU

V prejšnjih poglavjih smo opredelili verjetne krize v občini Kamnik ter njihov vpliv na turizem. Prav tako smo identificirali vpletene organizacije. V tem poglavju pa navajamo nekaj splošnih aktivnosti za soočenje, reševanje in saniranje kriz. Na krize moramo biti pripravljeni, s pripravami pa moramo začeti dovolj zgodaj, da se lahko na krizo primerno odzovemo ali pa jo predhodno celo preprečimo. Temeljne naloge vsake turistične organizacije v času kriznih priprav so:

• odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti za pojav krize;

• izvajanje izobraževanj in usposabljanj za zaščito, reševanje in pomoč (vaje evakuacij iz stavb v primeru nesreč, usposabljanje zaposlenih iz požarnega varstva …);

• odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov (izdelava načrtov zaščite in reševanja, izdelava ocen tveganj, redno vzdrževanje opreme (npr. gasilnikov, hidrantnega omrežja, aktivne protipožarne opreme), redno izvajanje pregledov poslovnih prostorov, izdelava priročnikov in načrtov evakuacijskih poti …);

• nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred nesrečami (vodenje potrebne dokumentacije, načrtov, ocen tveganj …). (Podbregar in Pavlakovič, 2016)

Ravnanje s krizo zajema v osnovi tri faze. To so predkrizno usklajevanje, usklajevanje pri pojavu krize ter usklajevanje pri sanaciji posledic krize. V predkrizno usklajevanje sodi priprava ter usposabljanje; med pojavom krize so pomembni koraki ukrepanja za obvladovanje razmer; v pokriznem obdobju pa poskrbimo za sanacijo škode ter učinkovito komuniciranje z javnostmi, da si povrnemo zaupanje. Za vse organizacije, ki izvajajo turistično ponudbo, predlagamo, da sledijo naslednjemu načrtu aktivnosti v primeru kriz v turizmu, kot je prikazan na spodnjem diagramu.

 

Diagram: Načrt aktivnosti v primeru kriz v turizmu

     

 

SEZNAM VIROV

- Apec international centre for sustainable tourism (2006). Tourism risk management. An authoritative guide to managing crises in tourism. Pridobljeno iz: https://www.apec.org/docs/default- source/publications/2007/4/tourism-risk-management-an-authoritative-guide-to-managing-crisis-in- tourism-december-2006/guide-english.pdf?sfvrsn=ae434e30_1,

- Brumen, B., Gorenak, M., Kuntarič, M., Mekinc, J., Mušič, K., Rangus, M., Sikošek, M., Trdina, A., in Turnšek, M. (2020). Identifikacija kompetenc zaposlenih potrebnih za dolgoročno konkurenčnost slovenskega turizma in oblikovanje predlogov posodobitve izobraževalnih programov : končno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta. Brežice: Fakulteta za turizem.

- Institute for Economics & Peace (2020). Global terrorism index 2020. Pridobljeno iz: https://www.visionofhumanity.org/wp-content/uploads/2020/11/GTI-2020-web-2.pdf,

- Ivanuša, T., Lesjak, M., Roša, M. & Podbregar, I. (2014). Soodvisnost mednarodnega turizma in mednarodnega varnostnega okolja. Varstvoslovje, 14, 291-305.

- Klančnik, R. V. (2009).